Trener Cedevite Olimpije Zvezdan Mitrović o nizu porazov, novi pogodbi, mladih upih in delitvi evropskega košarkarskega cesarstva.

Luka Dončić iz Ljubljane v odločilno fazo bitke

Košarka

9:46 2

Košarka

9:46 2

Ko se bo v nedeljo ob 17.00 tik pred začetkom tekme Cedevita Olimpija – Partizan z minuto molka poklonil nekdanjemu mentorju in dolgoletnemu prijatelju Dušku Vujoševiću, zanesljivo ne bo mogel ostati ravnodušen. “Čeprav sem vedel za bolezen in njegov boj, me je novica šokirala,” pravi trener ljubljanskega moštva Zvezdan Mitrović, ki bo prav proti Partizanu skušal prekiniti rekorden niz porazov, ki ni skladen s podobo, ki jo je Cedevita Olimpija prikazovala v večjem delu sezone. A po četrtfinalnem porazu v EuroCupu in nizu gostovanj so se slovenski prvaki znašli v globoki rezultatski krizi. “Dvigujemo se,” pravi 56-letni črnogorski strokovnjak, s katerim je vodstvo Olimpije vsekakor našlo učinkovito dolgoročno rešitev. Pogovor z njim potrjuje, da je zadovoljstvo obojestransko, obenem pa razkriva tudi nekošarkarske razloge za novo pogodbo.

Intervju: Zvezdan Mitrović

Vam evropski izpad proti Bourgu še krati spanec?

Adam Mokoka je odličen obrambni košarkar, nikakor pa ni strelec. Nam je natresel pet trojk. Svoje je storila še prednost domačega terena in nekaj kriznih minut. Vseeno smo imeli prosti met, ki bi nam teoretično omogočil napad za zmago. Ni šlo. Da, še vedno obžalujemo zapravljeno priložnost. Imeli smo jo. Bourg bo zdaj igral v velikem finalu.

Ste v svoji trenerski karieri že kdaj zabeležili šest zaporednih porazov?

Moral bi pobrskati po arhivu, a menim, da bi prišel do treh ali štirih porazov. Šest? Ne. A vedeti morate, da je v tej zbirki pet gostovanj, vmes tudi boleč konec evropske sezone in pa nekaj tekem v ligi ABA z oteževalnimi okoliščinami, o katerih ne smem govoriti. Ne gre za kakovost, taktiko, tehniko … O tem naj se sprašujejo drugi.

Vseeno ne moremo mimo dejstva, da v zadnjem obdobju gledamo drugačno Cedevito Olimpijo.

Olimpija se dviguje. Ujeli smo ritem. Zadovoljen sem. Že proti Dubaju smo igrali dobro. Verjamem, da bomo tudi v nedeljo na parket stopili samozavestno in odločno. Ali bo to v ligi ABA dovolj za kosanje s Partizanom, pa boste lahko ocenili sami.

Verjetno se strinjate, da vas čaka drugačen Partizan.

Seveda. To je drugačen Partizan. To ni ekipa, ki smo jo gledali v prvih mesecih sezone. Eden od ključev zasuka je Carlik Jones. Prav gotovo pa se pozna tudi, da so klub zapustili določeni košarkarji, ki so, o čemer sicer težko sodim na daljavo, povzročali težave. Zdaj je Partizan ekipa z jasnim sistemom in razdeljenimi vlogami. Morda so vrste strnili prepozno za evropski uspeh. Vemo pa, kaj nas čaka.

Še pred vrhuncem sezone ste podpisali novo pogodbo s Cedevito Olimpijo. Kaj je nagnilo tehtnico na ljubljansko stran?

Čutim, da sem se znašel v klubu, ki mi omogoča dobro delo in napredek. Po 30 letih dela in potovanj pa sem v Ljubljani našel izjemno okolje za življenje. Mesto je ravno prav veliko. Imam veliko prijateljev. Uživam. Lepo mi je. Ob košarki je to v tej fazi življenja zelo pomembno. Danes se bom po treningu, recimo, sprehodil čez Tivoli ter se pri prijatelju Roku Perku, sicer nekdanjem košarkarju, ki je preuredil Čolnarno, ustavil na kavi.

V pogovoru z vami smo večkrat začutili, da vas motijo finančne omejitve ljubljanskega kluba. Ste svoj podpis pogojevali tudi z dvigom proračuna?

Večno vprašanje. Čvrstega zagotovila nimam. Do manjših popravkov bo verjetno prišlo. Drastičnih sprememb pa, roko na srce, ne pričakujem. Pomembno je, da gradimo. Dejstvo je namreč, da se v evropski košarki obetajo spremembe. Evroliga, Fiba, NBA Europe … In ko bo prišlo do razdelitve “cesarstva”, bo pomembno, kateremu delu se bomo poklonili.

Kaj še pogrešate v Ljubljani?

V prvi vrsti večjo navijaško podporo. Osebno bi tudi raje večino tekem igral v Tivoliju ter se v Stožice selil le za večje tekme.

Kakšno je vaše sodelovanje s športnim direktorjem?

Chechu Mulero je v Ljubljano prišel z bogatimi izkušnjami in izjemnim občutkom. Zame je zelo pomemben sodelavec. Veliko komunicirava in iščeva rešitve. Poglobljeno se je posvetil slovenski košarki. Spremlja vse. Je pravi naslov za skoraj vsa tržišča. To je pomembno prav zaradi prej omenjenih finančnih omejitev, saj z njegovim očesom hitreje prepoznamo košarkarja, ki je finančno dosegljiv in ima obenem velik potencial.

Kakšen pa je potencial mladih slovenskih košarkarjev?

Nekaj fantom smo že ponudili priložnost. Tako bo tudi v prihodnje. Dejstvo pa je, da so nekateri za nas nedosegljivi. Konkretno, lani sem želel v Stožice pripeljati Marka Padjena. Ostal je v Iliriji, zdaj ga bo pot vodila v ligo NCAA. Kot Marka Morena Mahmutovića. Verjamem, da bo tja odšel tudi Urban Kroflič in še kdo. Ameriška študentska košarka torej za nas kot klub predstavlja veliko težavo. Postala je tekmovanje, ki fantom omogoča milijonske pogodbe.

Kako blizu vam je ideja partnerskega kluba v prvi slovenski ligi, v kateri bi se lahko kalili potencialni kandidati za dres Cedevite Olimpije?

Trenutno mlada ekipa igra v 3. SKL. Menim, da bi bilo za najbolj nadarjene vsekakor bolje, da bi igrali v prvi ligi. Tam bi lahko igral tudi kakšen košarkar, ki se vrača po poškodbi.

Malce pred intervjujem je košarkarski svet razžalostila vest o smrti trenerja Duška Vujoševića, ki ste ga označili za razgledanega prijatelja in mentorja. Vsekakor pa je bil tudi trener z avtoriteto. Trener stare šole. Te ste tudi sami. Govorimo o sistemu, v katerem je trener kot absolutna avtoriteta na vrhu hierarhične lestvice. Sodobni tokovi so drugačni. Vas motijo?

Vse življenjske sfere se spreminjajo. Trend, o katerem govorite, izhaja iz lige NBA. Tudi tam so imeli trenerje, ki so veljali za absolutne avtoritete. Gregg Popovich, Pat Riley, Rudy Tomjanovich, Phil Jackson … To so bili trenerji, ki so gradili sistem, filozofijo ter skozi to košarkarje. Danes je slika pogosto drugačna. To je treba sprejeti. Res je, izhajam iz stare šole. Še vedno sem trener-učitelj in ne trener-menedžer. Pri tem bom vztrajal. Zakaj? Še vedno morajo obstajati trenerji, ki bodo poskrbeli za bodoče zvezdnike. Veste, košarkarji se ne razvijajo le v mlajših kategorijah, temveč tudi na članski ravni. To je delal Duško Vujošević. To poskušam delati tudi sam.

V njegovem in vašem sistemu je torej trener nad košarkarjem. Kako pa bi delovali, denimo, v reprezentanci, kjer bi delali z Luko Dončićem ali Nikolo Jokićem?

Človeška plat je vedno na prvem mestu. Košarkar je lahko še tako dober, a če ima pravi človeški značaj, potem ni težav. In ker verjamem, da sta Dončić in Jokić dobri osebi, ne bi videl ovir. Res pa je, da je naloga trenerja v reprezentanci nekaj drugega. Tam je pomembno, da razdeliš vloge, postaviš sistem in ustvariš dobro vzdušje.

Prav ta naloga vas čaka tudi v črnogorski reprezentanci. Ste se zavestno odrekli poletnemu oddihu?

Prčanj. Gre za manjše obmorsko mesto v kotorski občini. Tam rad preživljam poletja. Tudi letos se bom sproščal tam. Reprezentanca? Res je, imam veliko dela v Cedeviti Olimpiji. Toda ko pokliče Črna gora … Te, tega nisem mogel zavrniti. Vem pa, da nas čaka težko delo, saj se črnogorska reprezentanca nahaja v fazi menjave generacije.

Gregor Fučka: Vedno sem bil Slovenec, rad bi se vrnil

Košarka

1. Feb 2026 6

Košarka

1. Feb 2026 6

Slovenec na univerzo, kjer je talent brusil tudi Kareem

Košarka

22:39 0

Košarka

22:39 0